APDEJT.si

Približno polovica prebivalcev pacifiške otoške države Tuvalu je v zadnjih tednih zaprosila za priseljensko vizo v Avstralijo, saj je ta ponudila stalno prebivališče prebivalcem Tuvaluja zaradi podnebnih sprememb in naraščanja morske gladine, ki grozi, da bo država postala neprimerna za življenje.

Donald Trump je presenetljivo spremenil svojo politiko do afganistanskih beguncev in obljubil, da bo takoj sprejel afganistanske pomočnike ZDA, ki so obtičali v Združenih arabskih emiratih. Pred tem je Trump sicer ukinil zaščito za na tisoče Afganistancev, zdaj pa obljublja rešitev za tiste, ki so delali za Američane in jim grozi izročitev talibanom.

Izrael je Druzem v Siriji poslal humanitarno pomoč, ki je prispela v mesto Suvaida. Druzi so namreč konec tedna ponovno zavzeli mesto Suvaida na jugu Sirije, nakar je bil dogovorjen prekinitev ognja med druzovskimi in beduinskimi skupinami. Poročila navajajo, da je konvoj pomoči prispel v regijo.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je ponovno poudaril svojo vizijo rešitve dveh držav za Ciper, kar povzroča napetosti med Natovimi partnericama Turčijo in Grčijo. Erdoğan vztraja, da bi morala mednarodna skupnost sprejeti delitev otoka kot "realnost". Ciper je de facto razdeljen od leta 1974, ko je turška vojska izvedla operacijo Atilla in zasedla tretjino sredozemskega otoka, kar je povzročilo razselitev 40 odstotkov prebivalstva. Medtem ko ciprski Grki in Združeni narodi pozivajo k ponovni združitvi, turški predsednik zavrača pogovore o tem in se zavzema za ohranitev obstoječe delitve.

Ekvador je v ZDA izročil Joséja Adolfa Macíasa Villamarja, znanega kot »Fito«, ki je veljal za najbolj iskanega narkobosa v Ekvadorju. Ekvadorski predsednik Daniel Noboa je potrdil, da je Fito že v Združenih državah, kjer ga v New Yorku čaka sojenje zaradi tihotapljenja drog in orožja.

Demokratična republika Kongo in Ruanda sta 27. junija pod pokroviteljstvom Donalda Trumpa podpisali zgodovinski mirovni sporazum, ki naj bi prinesel mir v regiji. V ločenem dogovoru, podpisanem v Katarju, so kongovska vlada in uporniki M23 sklenili premirje, ki vključuje tudi zavezo k mirovnim pogajanjem. Kljub optimizmu ob podpisu sporazumov, ostaja vprašanje, kako trajnosten bo ta mir, še posebej glede na zapletenost in zgodovino konfliktov v DR Kongu, kjer je preprosta rešitev 'mir za vire' težko uresničljiva.

Papež Leon XIV. je v nedeljo zjutraj daroval mašo v katedrali v Albanu, južno od Rima, blizu papeške poletne rezidence v Castel Gandolfu. Med molitvijo Angelus je papež močno pozval k miru in obsodil napad izraelske vojske na katoliško župnijo Svete družine v Gazi. Poudaril je nujnost končanja "barbarstva vojne".

Donald Trump naj bi v zasebnem krogu grozil Vladimirju Putinu z bombardiranjem Moskve, kar kaže na nenavadno zaostritev v sicer zapletenem odnosu med obema predsednikoma. Hkrati je Trump, nekoč znan po tesnejših vezeh s Putinom in kritiki Nata, nenadoma spremenil svoje stališče do Ukrajine in se postavil na stran Volodimirja Zelenskega. Ta preobrat odpira vprašanja o učinkovitosti te podpore in pritisku na Putina. Čeprav je v preteklosti Putina označeval za 'dobrega prijatelja', se zdi, da se dinamika njunih odnosov spreminja.

Ta teden so potekala nova pogajanja med Iranom in trojko E3 (Nemčija, Francija in Velika Britanija) glede iranskega jedrskega programa. Srečanje je bilo načrtovano za petek in je potekalo v Istanbulu.

Združene države Amerike so preklicale vstopne vizume osmim brazilskim vrhovnim sodnikom. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je ta korak utemeljil z domnevnim političnim preganjanjem nekdanjega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara, ki naj bi ga izvajal sedanji socialistični predsednik Ignacio "Lula" Da Silva ob podpori levega ustavnega sodnika Alexandra de Moraesa. To dejanje ZDA je najnovejši poskus ameriške vlade, da podpre Bolsonara.

Innsbrucki škof Hermann Glettler je izrazil globoko pretresenost nad vojno v Gazi in dramatično pozval k takojšnjemu koncu »katastrofe«, ki jo povzroča izraelska vojna proti Hamasu. Glettler je ostro kritiziral delovanje Izraela in izrazil zaskrbljenost zaradi trpljenja v Gazi.

Severna Koreja je kmalu po otvoritvi zaprla svoj novi vodni park in letovišče Wonsan Kalma, ki ga je slovesno odprl vodja Kim Jong Un. Medtem ko država molči o razlogih, ruski mediji ugibajo o morebitnih zapletih. Letovišče, ki je bilo namenjeno predvsem ruskim turistom, zdaj "začasno" ne sprejema tujih gostov.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal skorajšnjo izpustitev desetih talcev iz Gaze, s čimer je izrazil upanje na prekinitev ognja v regiji in poudaril, da ZDA še vedno upajo na dogovor.

Združene države Amerike, konkretno ministrstvi za zunanje zadeve in zdravje ter socialne storitve, so uradno zavrnile predlagane spremembe Mednarodnih zdravstvenih predpisov (MZP), ki jih je lani sprejela Svetovna zdravstvena skupščina. To odločitev sta javno podprla Robert F. Kennedy mlajši, ki je predstavljen kot zdravstveni minister, in zunanji minister Marco Rubio. Poudarek je bil na nasprotovanju domnevnemu prevzemu oblasti s strani Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) in razkrivanju resnice o njihovem pozivanju k "enotnim sporočilom". Avstrija naj bi se prav tako pridružila ZDA pri zavrnitvi sprememb MZP SZO.

Na desetine Venezuelcev, ki so jih ZDA predhodno deportirale, so se vrnile v domovino iz Salvadorja v sklopu izmenjave zapornikov. Potniki so se v petek zvečer po lokalnem času vrnili z letalom iz salvadorskega zapora v Venezuelo.

Zadnji spopadi na jugu Sirije so po podatkih Združenih narodov povzročili razselitev skoraj 80.000 ljudi. Mednarodna organizacija za migracije (IOM) je sporočila, da je bilo od 13. julija razseljenih 79.339 ljudi, od tega samo v četrtek 20.019. Razmere v regiji so kritične, saj so prekinjene tudi oskrbe z vodo in elektriko.

Princesa Sofía, mlajša hčerka kralja Felipeja VI. in kraljice Letizie, bo jeseni začela študij v Berlinu, pa tudi v dveh drugih evropskih mestih. Njena odločitev za študij v tujini naj bi jo še bolj oddaljila od tradicionalnega kraljevega življenja, kar sledi po že preteklih govoricah o strogi vzgoji, ki naj bi jo kraljica Letizia namenila obema hčerkama.

Na Dunaju se bo od sobote naprej zbralo 600 skavtov in skavtinj iz 44 držav, ki se bodo udeležili 18. Evropakonference. Med največjimi delegacijami sta Danska in Francija. V okviru konference bo potekala tudi generalna skupščina, ki se odvija vsaka tri leta, na njej pa bodo med drugim razpravljali o novih predstavnikih Evropskega komiteja.

Nemški kancler Friedrich Merz je na svoji prvi poletni tiskovni konferenci izrazil obžalovanje glede ravnanja z neizvoljeno ustavno sodnico Frauke Brosius-Gersdorf, ki jo je označil za nesprejemljivo. Kljub zapletom pri izbiri sodnikov in drugim koalicijskim izzivom, kot so glasovanje o kanclerju in zmanjšanje stroškov energije, je Merz izrazil zaupanje v stabilnost in nadaljnjo pot črno-rdeče koalicije z besedami: "To bomo zmogli."

Ameriški zunanji minister Marco Rubio je ameriškim diplomatom po vsem svetu prepovedal komentiranje zakonitosti in poštenosti volitev v tujini. Ta sprememba politike je bila objavljena v internem memorandumu zunanjega ministrstva, ki ga je pridobila tiskovna agencija Reuters. Gre za nov, drugačen pristop Trumpove administracije do zunanje politike, saj ocenjevanje volilnih procesov ali demokratičnih vrednot drugih držav s strani diplomatov ni več zaželeno.